Kamera+ideja

Včeraj sem med rednim pregledovanjem priljubljenih blogov opazil, da imava z Jonasom še eno skupno zanimanje. Filmčke domače oziroma nizkocenovne produkcije, kjer ideja in izvedba prevladata nad denarjem. V prejšnjem zapisu sem vam predstavil Balancing point, v Jonasoven blogu pa si poglejte videospota skupine OK Go, sploh prvi je odličen. Tale filmček pa mi leži že dolgo med zaznamki, sem čakal pravo priložnost, meni je izvedba res odlična:

Ko sem že zapiral laptop, sem se spomnil na še en star, a zato nič manj zanimiv video - Spasmodic:

P.S. Vem, nisem ažuren, ampak je spet napočil čas učenja, tokrat je vse še malce bolj voda-v-grlo-tekoče. Jutri pošljem prošnjo za pogojni vpis v naslednji letnik, saj je v primeru da ne naredim izpitov ogrožena moja izmenjava v Španiji. Jap, to sem izvedel štirinajst dni nazaj. Držite pesti...

Bombastična frizura

Se peljem danes proti BTCju, pa križišče pri Legendah prazno. Pridem do križišča pri Tivoliju, prazno. Križišče za v Bežigrad. Prazno. Meni nič jasno, rondo na koncu Bežigrada, prazen, rondo v BTCju - prazen. Garažna hiša popolnoma prazna. Aja, praznik, slipped my mind. Restavracije v Cityparku pa zaprte. Krasno, res. Nič, se grem pa samo ostrič v Kolosej. Pridem v salon in ko čakam kakšnih 45 minut, vidim skozi okno plapolati bel plastičen trak STOP POLICIJA. Nisem sicer zihr, ampak zdelo se mi je, da ob prihodu v Kolosej traka ni bilo. Poleg tega se ga najbrž ne dobi tako nalahko kot PTT in podobne. No ja, nima veze, berem naprej revijo. Končno pridem na vrsto, frizer mi ravno umiva glavo, ko pride v salon mladenič in pove, da moramo takoj vsi ven. Da ne ve, kaj je, ampak policija nekaj preiskuje, in da moramo takoj nujno vsi ven. Menda je bomba. Frizerka čist panična, že teče ven. Meni in frizerju nič jasno, jaz še brisačo vzamem in greva počasi ven. Zunaj cel Kolosej stoji na soncu in gleda može v modrem, kako skačejo okrog dvorane. Ful dobro, res, super potegavščina. Na srečo sem jo jaz še dobro odnesel, gospa srednjih let je prišla ven napol pobarvana, s čisto razmršenimi lasmi. Je takoj rekla, da taka ne gre nikamor, da bo kar počakala. Gospodje v modrem pa malo za šalo, malo zares skačejo čez trakove in postopajo okrog, gostje v piceriji se ne dajo motiti in mirno žvečijo kosilo na terasi, za belo-modrim trakom, natakarji iz taiste picerije se usedejo poleg policajev na ograjo (še vedno kajpak v območju stavbe) in prižgejo čikec, ter začnejo podjebavat najbližjo policistko. Ne vem no, meni je vse skupaj izpadlo malce neumno. Saj vsi vemo, da je zajebancija, da itak ni bombe, ampak če že evakuirajo vse kinodvorane, potem naj vsaj fakin profesionalno dokončajo delo in dejansko izpraznijo okolico stavbe. Ne pa da smo sedeli na štangicah 5 metrov stran od ogromnih steklenih šip in viseče sprednje stene. Šele po kakih desetih minutah se je nekdo vendarle odločil in premaknil trak še za kake 3 metre dlje od stavbe. Brez, da bi rekel, naj se odstranimo, se ve. Šlamparija brez primere, al' naj naredijo red, al' pa naj pustijo ljudi nazaj noter. Ah ja, lahko vzameš Slovenijo iz juga, ampak ne moreš vzet juga...

Med surfanjem sem (via linkswarm) naletel na še en odličen video. Poglejte ga v celoti, spet priporočen celozaslonski način in dobri zvočniki. Par ljudi s kamero in odlična ideja, to je vse, kar je potrebno...



Aja, v Postojni trenutno poteka an(u)alni festival Zmaj ma mlade. Pustimo pri strani dejstvo, da je iz nekoč odličnega enotedenskega dogajanja, kamor je prišlo pol notranjske in je bil širši center Postojne popolnoma zabasan, nastal štiritedenski razvlečen skupek bednih koncertov (redke svetle izjeme) in neatraktivnih dogodkov ter animacij. Ampak letos so organizatorji naredili še eno bedarijo. Češnja na vrhu smetane. Že pred samim začetkom festivala je bilo povedano, da se bo dogajanje v primeru slabega vremena preselilo s trga v bližnjo hotelsko restavracijo in bo za vstop zaračunanih 500 sitnih. Dobro, ni panike, sicer verjetno ne bo dal vsak, ampak vsaj odpadale ne bodo stvari. Sobota, 12.8., koncert - Klemen Klemen, Backstage in Just Swallow. Kul, gremo pogledat. Glede na to, da je deževalo od zjutraj, se s frendi zmenimo, da se dobimo kar v restavraciji. Pridem v Postojno, in kaj vidim? Na trgu postavljen oder, na njem se nekaj pripravlja, pred odrom pa tri ali štiri velike marele. WTF? Jap, koncert bo vseeno zunaj. Sedaj pa meni nekaj ni jasno. Trditev št. 1: v primeru dežja, bo dogajanje prestavljeno noter. Dejstvo številka 1: zunaj že cel pofukan dan pada dež. Ergo? Nabralo se je vseeno nekaj malega folka, malce smo postopali pod marelami, se malce močili na dežju, nato pa se razbežali vsak po svoje. Na srečo je vsaj folk tako lačen dogajanja v mrtvi Postojni, da ni bilo vse prazno. (Ali če se navežem na dogodek izpred nekaj let: s frendi smo šli na Colonio v Simonov zaliv. Zaradi dežja je Colonia odpadla. Mi nismo :])

Organizatorji so zadevo komentirali v smislu: "Razlog je ta, da je ARSO napovedal drugače, poleg tega pa tudi zato, da se lahko kdo pritoži." Kar se tiče prve stvari - drugič pokličte mene. Če ne drugega, je eno uro pred koncertom še vedno padal pofukan dež. Od zjutraj! Saj ni tako težko pogledat ven, kajne? Kar se pa druge točke tiče: čestitke. Another job well done.

Kreativna blokada

Lokacija: Pisateljeva delovna sobica. Neobrit pisatelj sedi za mizo v razvlečenem puloverju, ter anemično pritiska po gumbih pisalnega stroja. Kave v skodelici je že zdavnaj zmanjkalo. Ropotanje pisalnega stroja se ustavi, pisatelj se nasloni na stol in usloči hrbet, ki ga še boli od sekanja drv prejšnjega dne. Pomane si oči, nejevoljno zavzdihne, potegne list iz stroja, ter ga zaluča v koš za smeti, ki je, kako predvidljivo, zvrhano poln zmečkanega papirja. Naš brezvoljni umetnik že zagrabi nov list papirja, a se nato premisli. "Jebeš, grem raje na osminko v Šumija..."

Lokacija: Razmetana soba, večinoma uporabljana kot igralnica mlajšega brata, saj je okupant med tednom v prestolnici. Neobrit lastnik sobe sedi za mizo v stari majici brez rokavov, ter anemično pritiska na tipke prenosnikove tipkovnice. Kave v skodelici je že zdavnaj zmanjkalo. Tipkanje se ustavi, lastnik računalnika se nasloni na stol in si raztegne hrbet ter roke, ki ga še bolijo od igranja squasha prejšnjega dne. Pomane si oči, nejevoljno zavzdihne, ter označi napisan tekst in pritisne tipko delete. Naš brezvoljni lastnik bloga že iztegne roke nad tipkovnico, a se nato premisli. "Jebeš, grem raje na kofe v mesto..."

Nekatere stvari ostajajo iste. Šumija v Ljubljani sicer ni več, baje da se je na legendarni lokaciji ob plodnih dneh zbralo na kupu več inteligence, kot je bilo vina v skladišču. Čeprav, po drugi strani, mogoče še boljše da se je nekdanje zbirališče umetnikov izgubilo v zgodovini skupaj z Bazooko, Baltazarjem, Alan Fordom, Bojanom, špežo z Opčin in prikolicami v Lošinju. Ne vem zakaj se mi zdi, da bi v današnjem Šumiju računali 740 sitnih za veliko pivo in bi tam namesto slikarjev z rokavicami brez prstov in pesnikov z zariplimi lici sedeli new-age-artish-attention whores. Malce sem zabredel, hotel sem povedati, da ne vem o čem bi pisal. Ko sem začel pisati blog, sem si prisegel, da ne bo le brezvsebinsko opisovanje, kaj sem jedel za zajtrk in s kom sem bil na kavi (eden izmed naših profesorjev bi na kratko rekel "Flanc, flanc, flanc..."), temveč da se bom z vsebino potrudil in dejansko ponudil vsaj malo zanimivo branje tudi ljudem, ki me ne poznajo. Ko sem prejšnji vikend na vsakoletnem festivalu v moji rodni Postojni po dolgem času srečal kup znanih ljudi, sem prejel obilico pohval in prošenj, naj nadaljujem z dobrim delom, kar me je prijetno presenetilo in dalo obilo motivacije. A kaj, ko ne vem o čem naj pišem. Že cel teden poizkušam najti snov, ki bi zanimala večji krog ljudi, a mi nekako ne uspeva.

Ampak, na srečo živimo v letu 2006, ki ponuja iz dneva v dan več blogov. In ti blogi imajo eno lepo lastnost, ki jih po mnenju določenih strokovnjakov uvršča nad tiskane medije. In sicer neposredno komunikacijo z avtorjem. Najbrž ste že opazili komentarje pod vsakim vnosom. Dejstvo, da imam že čez 300 obiskov, a le 17 komentarjev, od tega določen delež mojih lastnih, mi ni ravno všeč. Tako da sedaj apeliram na vas, drago občinstvo. Napišite v komentarje tega vnosa, o čem želite, da napišem kakšno besedo. Izbira je popolnoma vaša, zanimive ideje bom poizkusil realizirati na svoj način.

PS: Še malo motivacije, izbrancu izbranega predloga dam za pivo, izbranka pa si lahko, kot vedno, sama izbere nagrado ;]