Al prav se piše qahwa al kaffa...

...so se učenjaki nehali prepirati takoj, ko je možakar na sliki odprl prvo kavarno na Dunaju, imenovano Hiša pod modro steklenico. Gospod sicer malce slíči na Turka, je pa v resnici avtohton Poljak¹, po imenu Franciszek Jerzy Kulczycki. Naši severni sosedje so ga ponemčili v Georga Franza Kolschitzkya. Podjetnega možakarja, ki se je kot mladenič naučil turškega jezika in kulture, bi sedaj rade volje zaposlila kakšna izmed evropskih tajno-obveščevalnih agencij, saj je leta 1863 pod krinko, med petjem otomanskih pesmi, zapustil oblegani Dunaj, ter na pomoč pripeljal Charlesa petega, vojvodo Lorenskega. Dunaj je bil tako osvobojen, Kulczycki pa razglašen za heroja in med drugim je poleg denarja in hiše za nagrado dobil tudi - kavo. V turškem taboru je bila namreč zaplenjena dobršna mera te dragocene eksotike. Naš vrli Poljak je tako na Dunaju odprl eno prvih kavarn v Evropi, črnemu zvarku za poizkušino dodal še mleko in rojena je bila razvada, ki jo še najbolje opiše irski satirik Jonathan Swift:

A fig for partridges and quails,
ye dainties I know nothing of ye;
But on the highest mount in Wales
Would choose in peace to drink my coffee.

ali (zadnje čase se mi poslovenjuje²)

Figa za jerebe in prepelice,
vé krasote, naj drugi vam pojejo slavo;
A če povzpem se še višje od Škrlatice
Bi našel si miren kotiček in spil svojo kavo.

Kot že omenjeno, so kavo Evropi predstavili Turki. Nizozemci so bili tisti, ki so jo uvažali in ponudili stari celini in pa tudi prvi, ki so pretihotapili nekaj semen kljub strogi turški prepovedi in nato tudi gojili na Javi, eni izmed njihovih kolonij. Evropa je kavo hitro vzela za svojo, v Združenih Državah pa črni napitek ni bil preveč priljubljen, a so mu priljubljenost posredno dvignili Angleži. Med vojno za osamosvojitev so namreč drastično omejili uvoz čaja iz Anglije in posledično se je povečalo povpraševanje po kavi. V Evropi in ZDA se danes kave popije približno za tretjino toliko kot vode iz pipe. Čeprav so Američani tudi kavo "po-amerikanizirali" in dokaj resnična je izjava, da v Starbucksu lahko dobiš kavo kateregakoli okusa - le po kavi ne³. V grobem poznamo dve vrsti kave, Coffea arabica, ki je boljšega okusa - a hkrati bolj delikatna za pridelavo - ter Coffea robusta, ki je klimatski pogoji in škodljivci ne prizadanejo tako močno in je zaradi tega cenejša. Vsebuje sicer več kofeina, a obenem manj okusa. Glavni izvoznik kave je še vedno Brazilija, pred nekaj leti pa je na New Yorški borzi cena drastično padla zaradi poplave poceni robusta kave iz Vietnama. Krive so bile jasno največje družbe, ki jim nizka cena pomeni jasno precej več kot kvaliteta. Slovenci, oziroma bolje rečeno Slovani, smo besedo "kava" prevzeli neposredno iz arabske okrajšave qahwa, germanski in romanski jeziki pa so se raje oprijeli italjanske različice caffè, ki izhaja iz imena Kaffa - pokrajine v Etiopij, kjer naj bi se rodila kava.
Ko sem bil mlajši, sem zmajeval z glavo vsakič, ko je mama ali katera izmed njenih kofetarskih prijateljic izjavila "ne, ne, ne bom kave, sem jih danes že štiri... No, pa dej vseeno... " Ni mi šlo v glavo, kako lahko uživajo v pitju tiste črne, grenke brozge. Sedaj, kakšno desetletje kasneje, pa si dneva brez kave skoraj ne morem predstavljati. Marilla, ena izmed rednih bralk in občasnih komentatork me je zbodla, da kako imam lahko tako grdo navado, glede na to, da vedno težim z zdravim načinom življenja in prehranjevanja. Priznam, kriv sem. Ampak razvada sploh ni tako grda.
Praktično edini poznan negativni učinek kave je nespečnost zaradi kofeina pri bolj dovzetnih ljudeh in pa madeži, ki nastajajo na zobeh, tako kot pri čaju. Pozitivnih (dokazanih) učinkov je po drugi strani precej več. Manjšanje verjetnosti Alzheimerjeve bolezni, manjšanje verjetnosti žolčnih kamnov, večanje koncentracije in kratkotrajnega spomina, manjšanje verjetnosti diabetesa, močno zmanjšana verjetnost ciroze jeter in nenazadnje, tista najbolj očitna, kava je laksativ in diuretik. Poleg teh, v bistvu postranskih lastnosti, pa je glavni aspekt kave sociološki. Ko fant vpraša dekle "Bi šla na kavo?" ima v mislih poleg kave verjetno tudi "Rad bi te bolje spoznal in malce poklepetal v kakšnem mirnem lokalu." Ravno tako namesto "Fantje, sedaj pa se vsedimo, nekaj popijmo in naredimo načrte za današnji dan" ob začetku delovnega dne zamenja "Dej, gremo najprej na kofe". In pa jasno, veliko bolj vljudno zveni med dvema gospodinjama "A se boš ustavila na kavici?" kot pa "Nujno pridi na obisk, ne boš verjela kaj sem zvedela o sosedovem Franceljnu".
Kava preprosto postane del življenja. Nekomu, ki ni kofetar, je težko opisati, kako lepo se začne dan, ko zjutraj iz kofetere⁴ priteče v skodelico rjava tekočina in značilen, domač vonj napolni prostor. Popečen kruh hrustlja bolj slastno in tudi jutranji časopis vsebuje boljše novice, če je poleg zajtrka tudi dobra kava. Ravno tako se je po dobrem kosilu praktično nujno na pol zlekniti na udoben stol, se potrepljati po trebuhu in z zaprtimi očmi srebniti kavo, da se rjava tekočina počasi razlije po zadnjem delu jezika in nato navzdol po grlu. Globok vzdih in ironični "življenje je težko" le zaokrožita popoln trenutek.
Za vas ne vem, ampak jaz grem na kavo ;]

---

1. Je pa možakar navduševal goste svoje kavarnice tako, da je bil vedno preoblečen v turka. Tako se prodaja! ↩

2. Marilla, ki budno pazi, da ne delam prevelikih slovničnih kiksov, je med drugim omenila, da pesmi Animalsev nisem prevedel, temveč poslovenil, saj ne gre za dobeseden prevod, temveč sem pazil tudi na rimo. A hkrati nisem poslovenil mesta New Orleans, tako da gre le za pol-poslovenjenje. Po pravici povedano, razmišljal sem tudi o tem, a se mi Nova Gorica ali Portorož nista zdela nič kaj kvartopirsko usodna. No, tokratnje rimanje je v celoti poslovenjeno, ne samo na pol :] ↩

3.Zanimivo, da v Ljubljani še ni Starbucksa. Ne verjamem, da imamo Slovenci tako zakoreninjeno socialno kofetarstvo, da stvar ne bi šla v promet. So nas le preprosto spregledali? ↩

4. Če kdo ne ve, gre za tole pripravo. Angleških izrazov je več, caffettiera, coffee percolator, espresso coffee pot in Moka pot. V SSKJ-ju nisem našel nič ustreznega, tako da ostajam pri domači kofeteri. Pozna kdo uraden izraz? Na strani Espresso d.o.o, uradnega izvoznika kave Illy, uporabljajo caffettiera in espresso avtomat. Vas zanima, zakaj je Illy tako dobra? Jasno, 100% Arabica. ↩