Al final en Espana!

Koncno v Spaniji! Glede na to, da sem v spanskem cyberju v eni izmed Madridskih cetrti in se mi ne da ubadati se s sumniki, boste morali malce potrpeti. Se vedno ne dojamem, da je to dejansko moj prvi dan v Spaniji.

Vceraj ponoci sem priletel iz Benetk (Venezia Marco Polo) v Madrid. Letalisce v Benetkah je prijazno, majhno, a vseeno z zadostno ponudbo. Prejsnje izkusnje so me izucile, da je tri ure pred letom res nuja, tako da sem moral malce vec cakati, a sem pa (za razliko od omenjenih prejsnjih izkusenj) vsaj prisel na letalo. Precej slabse se je godilo kupu Anglezev, saj je na londonskih letaliscih ocitno se vedno katastrofa. Angleski penzionisti so tako v grucah klepetali o popotnih dogodivscinah in nenehoma strmeli v zaslone, kjer so se izpisovali leti, a so letala proti Londonu praviloma zamujala vsaj za dve uri.

Moj let je bil na sreco brez posebnosti, vse po planu, po letalu je bilo precej prostih sedezev, tako da je bil let malce udobnejsi, saj je lahko clovek malo bolj iztegnil noge. V moji vrsti je sedel se Italijan, okrog trideset let, s katerim sva hitro padla v debato. Doktor molekularne biologije, ki je doktorski studij opravil v Nemciji, tam prebil 5 let, na projektu pa se je spoznal s sedanjo zeno, Kitajko. Nato sta se preselila nazaj v Italijo, vceraj pa sta letela v Madrid na poroko njegovega bratranca, ki se ze drugic zeni s Spanko. S seboj sta imela sestmesecnega sinka Michaela. Zenini starsi so namrec predlagali kitajsko ime, njegovi italijansko, potem pa sta se odlocila za anglesko, da ne bo zamer. Italijan, ki govori zelo dobro anglesko, je bil pac atrakcija, ki se jo splaca malce bolj spoznati.

Okrog polnoci smo pristali na letaliscu Madrid Barajas, kjer me je pocakala Jasmina, Ptujcanka, s katero sva se spoznala na tecaju Spanscine, ona je na izmenjavi v Madridu. Z njo je prisel se en Slovenec, njen sosolec Rok, ravno tako na izmenjavi, pripeljal pa ju je pa starejsi mozakar iz Madrida, oce spanskega kolega, ki se je kar sam ponudil za prevoz. Njegovega imena mi ni uspelo uloviti, ker se prepocasi navajam na Spanscino, je bil pa senor presenecen nad mojim majhnim kovckom. Ko je namrec par tednov nazaj prisel na letalisce po Jasmino in se dve Slovenki, je bil njegov "station-wagon" premajhen za vso prtljago. Jasmina si stanovanje deli se z Americanko Rachel in se enim Spancem, ki ga pa trenutno ni v stanovanju, tako da sem do ponedeljka jaz okupiral njegovo sobo.

Danes dopoldne so me pustili samega, tako da sem po zajtrku malce raziskoval tole cetrt, odsel sem v trgovino, kjer sem ze moral malce glumit, saj so Spanci prevec zgovorni in se kar ustavijo in te kaj vprasajo. Zaenkrat v odgovor predvsem kimam. Cene v tej trgovini (neka veriga trgovin, ime sem ze pozabil) so dokaj primerljive z nasimi, mogoce le malenkost drazje. Me je pa zmotilo da ni kruha, kot ga poznamo pri nas. Svez kruh obstaja le v obliki treh, stirih vrst struc, ki pa so bolj za en k, ljudje pa vecinoma jemljejo pakiran narezan kruh, ki ga je sicer vec vrst, ampak mi zaenkrat nekako se ne disi. Se bo pa treba ocitno navadit. Sedaj pa grem se malce raziskovat to cetrt (mater, moram si zacet imena pisat v blokec, ker si ne zapomnim cisto nic), ko pride Jasmina s faksa pa v shopping v center. Cez vikend se ostanem v Madridu, v ponedeljek zjutraj pa bom ze odpotoval proti Albaceteju. Hasta luego!

P.S: Na, ko sem ze zadovoljno zacel uporabljati crko nj (n s stresico), ki sem jo nasel na tipkovnici, pa vidim da je blogger ne prebavlja. In ravno tako ne na glavo obrnjenega klicaja. Darn!