Negativno

"Fantastični štirje"
SonyEricsson w800i, način negativ, Heineken special edition

"Vsak za sabo, Samo v petek"
SonyEricsson w800i, način negativ, kuhinja v bivšem stanovanju


"Krom zobotrebci"
SonyEricsson w800i, način negativ, miza v restavraciji ViaBona


"Vijugabilno"
SonyEricsson w710i, način negativ, luč v sobi

"Kontraključ"
SonyEricsson w710i, način negativ, luč na hodniku

"Napad iz vesolja"
SonyEricsson w710i, način negativ, luč v kuhinji

"Banotesque 1"
SonyEricsson w710i, način negativ, luč v wc-ju

"Banotesque 2"
SonyEricsson w710i, način negativ, luč v wc-ju

(Vse slike avtorsko delo, bla, bla, bla, če že ukradete, vsaj polinkajte. Komercialna kraja jasno prepovedana)

Dobro nam došli

Sezona na World Famous Beach Ičići je uspešno otvorjena, čeravno ne najbolj poceni.

500 kun za "pauka..."

... in 500 kun za policijo.

Vsa štiri parkirišča so bila nabito polna, v nasprotnem primeru rade volje dam tistih 20 kun za cel dan, iz Ike pa se mi res ni dalo pešačiti. Ravno tako je cesta na tistem ovinku več kot dovolj široka in še zdaleč nisem bil edini, ki je tam pustil avto. Ampak nočem iskati izgovorov. Kot bi rekel Mlakar: "jz sam sm za vse kriv an jz bom tud plaču."

Vseeno pa zmoti dejstvo, da so bili odpeljani samo avtomobili s tujimi registrskimi tablicami.

Dotični avto z registracijo RI- je bil parkiran pred vhodom na odlagališče, tako da je dopuščal prehod le enemu avtomobilu, tik za križiščem. Mimo njega se je moral nekajkrat prebiti tudi policaj.

Ta dva pa sta bila na poti med Iko in Ičići, torej tam kjer se je pajek vozil mimo celo popoldne.

V "lipi naši" torej nič novega. Dobro, da imajo morje...

Eppur si muove

Naša Postojna, namreč. Iz "zabačenega sela" se počasi prebija v družbo bolj razvitih slovenskih občin. Statistične podatke lahko poiščete drugje, tu ciljam bolj na stvari, ki se neposredno tičejo prebivalcev. Postojna je pod novim županom namesto za volilne glasove dejansko začela skrbeti za mesto in rezultati so lepo vidni. Večja podpora hitro rastočim podjetjem in dobro premišljeni lokacijski načrti so rezultirali v gradnji stanovanjskih in poslovnih objektov, ter še posebej nove poslovno/obrtne cone Kazarje, ki je za sabo takoj potegnila razvojni vlakec. Naj bo Epicenter še tako "postojnski", dejstvo je, da so ljudje iz drugih krajev končno spet začeli hoditi v Postojno. Ljudje so dejansko začutili, da se stvari premikajo na boljše.

Poleg Epicentra so včeraj slavnostno otvorili "Postojnsko plažo". Na t.i. plaži je nogometno igrišče z umetno travo, igrišče za odbojko na mivki in pa velika otroška igrala. Zanima me, če jim je uspelo sredstva za igrišče še vedno povleči iz UEFA sklada, ki je nekaj let nazaj omogočil sofinancirano gradnjo igrišč z umetno travo po celi Sloveniji, po štajerskem je takorekoč vsaka osnovna šola dobila dotično igrišče, v Postojni je bilo pa vehementno zavrnjeno, češ, kdo pa še igra nogomet.

Postojnska plaža v vsem svojem sijaju. Igrala sicer še niso dokončana, upam pa da isto velja tudi za osrednji prostor. Kavčki in ležalniki na travi izgledajo odlično, lesene klopi pač ne. Upajmo, da je to le zasilna rešitev za otvoritev, ki je že tako zamujala za en teden.

Igrišči sta krasni. Da bodo le cene sprejemljive. Danes mogoče sledi test odbojkaškega, upam da se bo zvečer zbralo kaj igralcev, ki smo na "šverc" hodili igrat v bližnjo Pivko jamo.

Verjetno najlepši objekt v Postojni, sončna terasa v Epicentru, ki je včeraj dobila še pogled na plažo. A ne gre to ponavadi v obratni smeri?

Otvoritev bi bila lahko dobra, če le ne bi bila tako... postojnska. Dan je bil prekrasen, ljudje so se kljub dopustom in migracijam na morje zbrali v lepem številu, med njimi so hodile mične hostese, vzdušje pa je klasično kvaril DJ Krmpy. Niti ne bom zgubljal preveč besed, ker mi res ni jasno, kako se lahko okrog prodaja takšna katastrofa od DJ-a. Očitno dobra promocija res več šteje kot dobra glasba. Med včerajšnjim klasično neaktualnim repertoarjem sta tako dobila mesto tudi Macarena in Asereje... Katastrofa. Krmpy, naredi nam vsem uslugo in si poglej kakšno aktualno lestvico.
Gospa podžupanja je ob otvoritvi imela veliko za povedati o aktualnem športnem razvoju Postojne. Na srečo je očitno vedela, da je bolje omenjati nove športne površine in dvorane, kot pa se neposredno dotakniti nogometa. Občina namreč v zadnjih, hmmm, dvajsetih letih ni niti s prstom mignila, da bi kakorkoli pomagala razvoju nogometa. Ravno včeraj sva se z bivšim soigralcem spominjala časov, ko smo s starim kombijem in sendviči iz bližnje mini-trgovine hodili na tekme, kjer so se nam s starih dresov odlepile številke in smo bili nevoščljivi drugim ekipam, ki so imeli klubske flaške za vodo. Klub se nekako drži pokonci sam od sebe in preživi s pomočjo redkih sponzorjev in že deset let prosi za nadomestno igrišče, saj stadion v mestu ne zdrži treningov in tekem. Sramota. Na srečo ima Epic več zanimanja za najpopularnejši šport na svetu, tako da se bodo mogoče tudi tu stvari obrnile na bolje.
Še anekdota o postojnskem rivalstvu med košarko in nogometom. Moj braco se je še prej kot jaz zaljubil v nogomet in je letos že napredoval v postojnski U-10. Med gledanjem treningov me vedno nasmeji oče enega izmed nadebudnežev: "Jebemti košarko, letos so izpali, no, evo, košarko. Košarka, vse košarka. Za fuzbal pa nč. Povsod koši. Tle so dve igrišči, pa sam na enmu goli, povsod pa koši. Nova telovadnca? Spredi so sami koši. Jebemti koše, še v pisarno nej si da koš, bk neumen."

PS: Igrišče za ódbojko (tako se pač večinoma izgovarja v Postojni) na mivki uspešno stestirano. Ubahfantastiš, če bi še muzko vrteli bi bilo že skoraj popolno.

Foto zapis - Zoo Madrid

Bolje pozno, kot nikoli, pravi uporaben slovenski pregovor. Spodnje fotografije (in ostale v albumu) so iz oktobrskega obiska madridskega živalskega vrta, prihajajo iz Jasmininega digitalca, na nekaterih je malce mojega igranja v Photopaintu. Po mojem skromnem mnenju jih je nekaj prav posrečenih. Copyright ni znak samovšečnosti, temveč le posledica nenehnih kraj materiala iz blogov. Moj stric bi rekel: "Samo nemoj poslije nisam znao..."

Foto zapis - Lučke

Še šest dni do mojega obiska rodnih krajev! Bolj, ko se bliža datum odhoda, bolj sem nestrpen. Komaj čakam, da spet vidim družino in vse prijatelje, ter da po dolgem času "zašetam" po Ljubljani. Defenitivno moram na kosilo v Oljko, na pico v Fokulusa, nekam na Illy kavo in še kup drugih stvari, ki so postale v prestolnici običaj, tu pa so manj kakovostne. In pa komaj čakam, da vidim okrasitev stare Ljubljane. Ne dvomim, da je tudi letos krasno, za pokušino sem že prejel sliko od cimrov. No, tudi v Albaceteju je mesto dokaj okrašeno, ampak manjkajo Ljubljanica, mostovi in grad...

Slike so, kar so, malce sem poizkusil rezultate popraviti v Photopaintu (prisegam na Corel, čeprav bo potrebno slej ko prej preklopiti na Photoshop), ampak izposojen digitalec že malce peša...

Foto zapis - Madrid

Takole, bolje malce pozno kot nikoli, krajši foto zapis iz obiska Madrida pred malce več kot dvema tednoma. Tistih prvotnih, iz živalskega vrta, še vedno nimam, bodo očitno šele drugo leto prišle na vrsto. Več fotk, kot običajno, v foto albumu.

Plaza de Cibeles - sredi trga fontana z rimsko boginjo narave Cibele (Ceres), ki jo vlečeta dva leva, okrog pa nekaj res fantastičnih zgradb. Na sliki je Palacio de Comunicaciones. Ko Real Madrid osvoji naslov, je tole osrednji prostor proslavljanja.

Palacio de Cristal, ki se nahaja v Parque del Buen Retiro. Cristal pomeni steklo, ne kristal. Gre za krasen steklen paviljon, dizajn s strani arhitekta Ricardo Velázquez Bosco, inspiracija pa naj bi bila Londonska Crystal Palace.

O teh stebrih in o spomeniku v čast Alfonsu XII sem že govoril, spodaj lahko najdete tudi filmček.

Prado Museum, njegova kolekcija je ena izmed največjih na svetu, ampak mi ga še nismo obiskali. Prvi postanek je bil namreč drug muzej, Museo de Arte Reina Sofia, kjer sem končno v živo videl dela, ki jih je ustvaril (zame) največji mojster sploh, Salvador Dalí.

Voila - le ena izmed sedemstotih Erasmus študentov v Madridu, ampak zato toliko bolj posebna - Jasmina iz Ptuja, jasno. Tole je bilo po postanku v Macu na koncu celodnevnega pohajkovanja po mestu, zato tako blažen izraz na obrazu.

Še krajši filmček, ki kaže dogajanje na sončen nedeljski dan v Retiru. Prisotni so bili le štirje bobnarji, pa je bilo vzdušje kar veselo. Kako je zvečer, ko jih je čez 30, si lahko le mislite. Bom poizkusil zajeti na mojem naslednjem izletu v Madrid - preden pridem domov - 18.12. pristanem za en teden na domačih tleh, na urniku je še vedno malce prostora, ampak pohitite ;]